-
1 hot
[hot]1) (having or causing a great deal of heat: a hot oven; That water is hot.) vroč2) (very warm: a hot day; Running makes me feel hot.) vroč3) ((of food) having a sharp, burning taste: a hot curry.) pekoč4) (easily made angry: a hot temper.) vroč5) (recent; fresh: hot news.) svež•- hotly- hot air
- hot-blooded
- hot dog
- hotfoot
- hothead
- hotheaded
- hothouse
- hot-plate
- be in
- get into hot water
- hot up
- in hot pursuit
- like hot cakes* * *I [hɔt]adjective ( hotly adverb)vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten; figuratively oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled); slang odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra); colloquially nevaren, neprijeten; American slang ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven; electrical pod električno napetostjo (žica); music ognjevit, hiterhot and hot — zelo vroč, naravnost s štedilnikalike a cat on hot bricks — nestrpen, kakor na trnjuin hot blood — v afektu, v hudem razburjenjuto be hot for ( —ali on) — biti zagledan v kaj, goreče kaj želeticolloquially hot under the collar — besen, razjarjento drop s.th. like a hot potato — naglo kaj izpustitia hot favourite — velik favorit, verjeten zmagovalecto get into hot water with s.o. — imeti s kom opravkafiguratively hot water — nesreča, težava, škripecto get hot over s.th. — razburiti se, razvneti seyou are getting hot — si blizu cilja, "vroče" (v igri)to make it hot for s.o. — podkuriti komuto strike while the iron is hot — kovati železo, dokler je vročeslang hot stuff — odličen, izvrsten, primahot on the track of — na sveži sledi, za petamihot temper — ognjevit temperament, vročekrvnostII [hɔt]adverbvroče, silno, močnoto give it s.o. hot — strogo koga kaznovati ali ozmerjatiIII [hɔt]transitive verb(zlasti British English) pogreti; American slang pognati v tek
См. также в других словарях:
sónce — a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stáva — e ž (ȃ) 1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo // kar dá, plača tisti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripékati — am nedov. (ẹ̑) navadno v zvezi s sonce oddajati, dajati zelo močno toploto: sonce že nekaj dni pripeka / ekspr. vročina je pripekala vroče je bilo; brezoseb. hudo, ekspr. neusmiljeno pripeka pripekajóč a e: pripekajoče sonce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neusmíljen — a o prid. (ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neusmiljena pripeka, vročina; njegovo neusmiljeno kričanje je privabilo veliko ljudi / neusmiljeno vreme slabo, grdo neusmíljeno prisl.: neusmiljeno se dere; sonce neusmiljeno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pekočína — e ž (í) knjiž. pekoča bolečina: čutiti pekočino; mazilo je omililo pekočino / tolažba mu je omilila pekočino v prsih ● star. sonce se je večkrat skrilo, zato pekočina ni bila posebno močna sončna pripeka; knjiž. rad pije pekočine žgane pijače … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poldánji — a e [u̯d] prid. (á) star. opoldanski: poldanja vročina pripeka; poldanje sonce ● zastar. poldanja pokrajina južna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbelíti — in razbéliti im dov. (ȋ ẹ) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbelíti — in zbéliti im dov. (ȋ ẹ) redko 1. obeliti: sonce zbeli zavese / skrbi so mu zbelile lase 2. razbeliti: poletna pripeka je zbelila skale zbéljen a o: snežno zbeljen prt; od sonca zbeljeno kamenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zeló — prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
